Categories
Nekategorizirano

COKLARSTVO

UVOD

Slovenija ima zelo bogato kulturno dediščino in ta se zdi še bogatejša, ko se zavedamo kako majhna je naša država. Dediščina Slovenije je zelo raznolika, polna različnih vzorcev in tehnik. Med bolj znanimi obrtmi sta recimo izdelovanje suhe robe in klekljanje, prav tako pa so zanimive tudi manj poznane obrti kot je na primer coklarstvo. Vse te obrti so močno vplivale na razvoj predmetov, ki jih uporabljamo vsak dan. Predstavila bom coklarstvo, obrt, ki je postavila temelje za vsakdanjo obutev, ki jo nosimo danes.

RAZPRAVA

Hišno rokodelstvo pri katerem izdelamo lesene cokle se imenuje coklarstvo. Gre za izdelovanje domnevno najstarejše vrste obuval. Izvor lesenih cokel, ki so jih izdelovali po celi Evropi, ni znan. Vemo pa, da so jih uporabljali že dramski igralci v antični Grčiji in pa rimski vojaki, prav tako v času antike. Najstarejši ohranjen cokel je bil najden na Nizozemskem, v kanalu v Amsterdamu. Cokel je bil izpostavljen vodi, kar je tudi razlog, da ni strohnel. Izdelan je bil iz jelševega lesa, nastal pa naj bi leta 1230.

Slika 1: Par lesenih cokel

Domnevajo, da so cokle Nizozemci prevzeli od Francozov. Nizozemska je še danes znana po coklarstvu in cokel je pri turistih zelo priljubljen spominek.

Izdelovali so jih delavci, katere so imenovali coklarji. Ti so bili večinoma samouki. Nekateri so cokle izdelovali sami doma, drugi pa so si jih kupili pri čevljarjih.

V Sloveniji se je obrt coklarstva ohranila najdlje na Gorenjskem, Koroškem, Pohorju in Kobanskem. Cokli, katere v Kobaridu imenujejo tudi ‘košpe’, so bili vsakdanje obuvalo. Ker so vodo-odporni in nam dajo zelo dobro zaščito pred udarci, so namenjeni zunanji rabi. Uporabljali so jih za delo na polju, v rudnikih in kasneje v tovarnah. Nosili so jih tudi gasilci in plesalci. Cokli za različno rabo, kot so na primer cokli za delo ali cokli za na led, imajo na podplatih žebljičke. Poznamo še drsalne, poročne ter nedeljske cokle in cokle nenavadnih oblik kot so cokli z obrnjenim podplatom, kjer je odtis pete spredaj, odtis prstov pa zadaj tako, da sledovi kažejo v napačno smer. Danes so cokli razširjeni predvsem na kmetijah alpskega območja.

Slika 2: Coklar pri obdelavi lesa

Včasih so za izdelavo cokel potrebovali vsaj dve uri. Za obdelavo so uporavljali les, kasneje pa so zgornji del pletli iz viter (v 18. In 19, stoletju), podplat pa je ostal lesen. Pred drugo svetovno vojno, so zgornji del, ki prekriva sprednjo zgornjo stran stopala (t.i. nart), izdelali iz svinjskega usnja.

Pri izdelavi je pomembna trdota lesa, saj vpliva na to, kako natančno in s kakšno lahkoto je izdelan cokel. Trši les je težje ga je ročno obdelovati, a se obdeluje bolj fino in natančnejše, kot mehkejši. Pred obdelavo mora biti les tudi primerno vlažen, da ne razpoka med in tudi po obdelavi, med sušenjem. To pomeni, da je svež in ima v sebi pravo količino vlage.

Cokle so izdelovali iz enega samega kosa lesa. Najprej so odsekali manjši kos debla, ter ga s sekiro le na grobo obdelali in mu s tem dali osnovno obliko. Nato je sledilo rezbarjenje oziroma struženje. Za to so uporabili strug, ki ima na vrhu ročko, na koncu pa kljukast del, ki ga je coklar pritrdil na podlago. Na sredinskem delu orodja je rezilo, s katerim so coklu dali še bolj značilno oziroma jasno podobo.

Slika 3: Strug, orodje za oblikovanje zunanjih površin cokla

Ko so dobili končno obliko je cokel potreboval le še luknjo za stopalo. To so naredili tako, da so cokel najprej zataknili na podlago, da se ni premikal. Potem so uporabili posebno rezilo, ki ima na vrhu ročko v obliki črke T, da se lažje vrti, na koncu pa še rezilo kapljaste oblike. Na ta način so v cokel zvrtali in izrezljali vdolbino za noge. Ko se je par coklev posušil je lahko sledilo še krašenje z različnimi barvami in poslikavami.

Slika 4: Ročno rezilo za dobljenje notranjosti cokla

Povezava do video posnetka: POSNETEK POSTOPKA IZDELAVE COKLA

ZAKLJUČEK

Cokli so zelo priročna in pomembna iznajdba, ki človeštvo spremlja že tisoče let. Do danes se je obutev močno razvila in postala predvsem mnogo bolj udobna. Cokli so del kulture mnogih narodov. Danes imamo ogromno različnih vrst čevljev, najrazličnejših oblik in materialov, ki pa niso tako prijazni naravi, kot so bili preprosti leseni cokli, ki so jih nosili naši predniki.

ABSTRACT

One of old trades that is a big part of Slovenian culture is shoemaking craft. Where and when wooden shoes or clogs were first made is unknown. What we do know is that they’ve existed for centuries and were used by Greeks and Romans in ancient times. The oldest clogs known, were found in Amsterdam, Netherlands and were supposedly made in 1230. At first, shoemakers were self-taught craftsmen. In Slovenia the process of making clogs was preserved the longest in Gorenjska, Koroška, Pohorje and Kobansko. Clogs were meant to be worn outside because they weren’t only water-proof but also solid and therefore protected feet well. When making these wooden shoes shoemakers had to make sure that the wood is fresh and has a sufficient amount of water so that it wouldn’t crack during or after the process. Clogs were made from one single piece of wood. First they made the raw shape of a shoe, using an axe. Following that, they used tools made specifically for making clogs and carved them until they reached their final shape. They finished the process by making a hole for feet. After the clogs were dried they sometimes decorated them. Clogs are a very important invention and have evolved into the comfortable shoes we wear today. Compared to the footwear we wear they were much more environmentally friendly.

BESEDILNI VIRI

Dejavnosti: Coklarstvo. 2005, Rokodelstvo art&craft Slovenija [Citirano: 11.12.2020 19:34] Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.rokodelstvo.si/dejavnost/coklarstvo>

VIDEO: Ste že videli, kako so naši dedki na roke izdelovali lesene čevlje? 2018 KLIP [Citirano: 11.12.2020 20:01] Dostopno na spletnem naslovu: <https://klip.si/video/video-ste-ze-videli-kako-so-nasi-dedki-na-roke-izdelovali-lesene-cevlje>

Lesene cokle 2013 Aboretum Volčji Potok [Citirano: 11.12.2020 20:05] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.arboretum.si/arboretum/lesene-cokle/>

Se še spomnite lesenih cokel? 2019 Radio in televizija Veseljak [Citirano: 11.12.2020 20:30] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.youtube.com/watch?v=4RHG3-F9Nlg&ab_channel=RADIOINTELEVIZIJAVESELJAK>

SLIKOVNI VIRI

Slika 1: Laurel leaf farm (country antiques-vintage farmhouse) [Elektronski] [Citirano: 12.12.2020 18:44] Dostopno na spletnem naslovu: <https://laurelleaffarm.com/item-photos/old-handcarved-klompen-wood-shoes-antique-french-country-clogs-Laurel-Leaf-Farm-item-no-w46143-1.jpg>

Slika 2: RUPAR Majda 1963 Zgornji Brezen, izdelovanje cokel. [Elektronski] [Citirano: 12.12.2020 18:59] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.etno-muzej.si/files/styles/section_image/public/oc/teren_20/20_705.jp>

Slika 3: BIZJAK Tine 1952 Strug za cokle. [Elektronski] [Citirano: 12.12.2020 20:16] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.etno-muzej.si/files/oc/teren_8/P8-54.jpg>

Slika 4: ROMIH Ivan 1963 Sveder. [Elektronski] [Citirano: 12.12.2020 20:23] Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.etno-muzej.si/files/oc/teren_20/P20-26.jpg>

Video: Postopek izdelave cokla. [Citirano: 11.12.2020 21:06]. Dostopno na spletnem naslovu: https://klip.si/video/video-ste-ze-videli-kako-so-nasi-dedki-na-roke-izdelovali-lesene-cevlje